V Italiji je odobren nov davčni odlok, ki prinaša mehanizem davčne regularizacije, temelječ na indeksih ISA. Zavezancem, ki se odločijo za sporazum, je na voljo ravvedimento po znižani ceni, pri čemer je predviden tudi dodaten popust za podjetja, ki jih je prizadela pandemija. Višji davčni popusti so na voljo tudi za davkoplačevalce, ki so ocenjeni kot bolj zanesljivi.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Nemška ministrica za gospodarstvo, Katherina Reiche (CDU), je obiskala Ukrajino v spremstvu gospodarske delegacije. Ministrica je ob prihodu v Kijev obljubila, da bo Nemčija storila vse, da bo Ukrajina uspešno preživela zimo. Obljubila je tudi dodatna sredstva za obnovo uničenih energetskih objektov in nakup plina, nemška podjetja pa naj bi pomagala pri obnovi infrastrukture.

Poleg dogovora o pomoči v višini 8,1 milijarde dolarjev, IMF ocenjuje, da Ukrajina potrebuje 136,5 milijarde dolarjev zunanje finančne pomoči, od tega 63 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih.

Trumpova administracija je razmišljala o povečanju finančne pomoči Argentini na 40 milijard dolarjev, s pomočjo kombinacije sredstev iz državnih skladov in zasebnega sektorja. Cilj te pomoči je bil stabilizirati turbulentne finančne trge Argentine.

Argentinski predsednik Javier Milei je prejel pomembno finančno injekcijo v obliki posojila iz Združenih držav Amerike. Ta podpora je prišla v času, ko se Milei sooča s kritikami glede gospodarskega upravljanja države in tik pred vmesnimi volitvami. Finančni minister ZDA, Scott Bessent, je Argentino označil za sistemsko pomembno zaveznico ZDA v Latinski Ameriki, kar je spodbudilo rast argentinskih sredstev.

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na 41. otvoritveni slovesnosti srečanja İSEDAK izjavil, da je Turčija sprožila poseben program podpore za Sirijo, saj si ta prizadeva za okrevanje po dolgem obdobju. Erdoğan je poudaril, da je ponovna vzpostavitev Sirije temeljna prioriteta Turčije.

Japonski premier Šigeru Išiba je na vrhu v Jokohami predlagal vzpostavitev gospodarske cone, ki bi povezala Indijski ocean z Afriko. Cilj je okrepiti gospodarske vezi in spodbuditi razvoj po vsej Afriki, s poudarkom na usposabljanju za digitalne veščine in zdravstvo. Išiba je poudaril, da Japonska podpira afriško celinsko območje proste trgovine in verjame v prihodnost Afrike, pri tem pa ponuja posojilo v višini 5,5 milijarde dolarjev. Pobuda prihaja v času, ko želi Japonska igrati večjo vlogo v Afriki, medtem ko se prisotnost ZDA zmanjšuje in vpliv Kitajske hitro narašča.